Vir / Avtor:  Ibrahim Nouhoum, Dnevnik 13.11.2012

Malijski glasbenik Toumani Diabaté je mojster kore, tradicionalnega afriškega inštrumenta, in eden najbolj znanih umetnikov iz te države. Tako kot mnogi afriški glasbeniki je dal tradicionalni glasbeni zapuščini svoje domovine univerzalne razsežnosti in zaslovel po vsem svetu.

Toumani Diabaté, ki bo s svojo skupino nocoj nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na osrednjem dogodku letošnjega cikla Glasbe sveta, prihaja iz družine griotov. Grioti (ali djeli v jeziku bambara) so mojstri nepisane besede; delujejo lahko kot pevci, pesniki pa tudi kot neke vrste diplomati oziroma pogajalci pri konfliktih. Gledano širše so grioti spomin naroda ali, kot razloži Diabaté: so živi spomin njihove kulture. »Pri nas še vedno obstaja ustno izročilo, za katerega skrbijo grioti, in to že stoletja. So nekakšni kronisti družbe in so vselej v središču družbenega dogajanja. Prisotni so na porokah, pri rojstvih otrok in tudi na pogrebih. Njihovo mnenje je še danes zelo pomembno celo za predsednike držav in ministre.«

Ni vsak glasbenik tudi griot

Diabaté ponosno pove, da je potomec 73. generacije griotov. Da bi bolje razumeli njihovo vlogo in pomen, se je treba ozreti nazaj v afriško zgodovino, kjer so se besede, zgodbe in skrivnosti prenašale z ustnim izročilom – iz roda v rod. Pomembno mesto so grioti dobili v obdobju, ko so se v zahodni Afriki razvijala velika, močna cesarstva (Gana, Mali, Songhoi); takrat so postali nepogrešljiv element kraljevega dvora in vsak kralj ali princ je imel »svojega« griota; tako so se oblikovale griotske družine. Po eni strani so grioti pomenili stik med vladarji in ljudstvom, po drugi strani pa so skrbeli za poučevanje vladarjev o dogodkih, ki so zaznamovali zgodovino njihovih družin in kraljestev. Ustno izročilo te vrste je bilo pomemben vir tudi pri pisanju sodobne zgodovine Afrike; kot zelo koristno pri svojih raziskavah ga je na primer omenjal Joseph Ki-Zerbo, sloviti afriški zgodovinar iz Burkine Faso in avtor Zgodovine črne Afrike.

Na splošno velja, da so grioti odlični pevci in mojstri glasbenih inštrumentov – ni pa tudi vsak dober glasbenik griot. Ta ločnica je v družbi, kot je malijska, zelo pomembna. »Ne moreš biti griot, če nisi bil rojen v griotski družini. Vseeno pa lahko tudi v tem primeru postaneš velik glasbenik, kot je bil na primer Ali Farka Toure,« pojasni Diabaté.

Glasbilo kot del identitete

Kot že omenjeno, je Toumani Diabaté mojster glasbenega inštrumenta, ki se imenuje kora; to je tradicionalno glasbilo, neke vrste harfa, ki ima 21 strun, narejenih iz antilopine kože, in lahko tako spremlja kot improvizira. »Kora je del naše kulturne identitete,« pravi Diabaté. »To je osebna izkaznica zahodne Afrike.« Nemara ni odveč omeniti, da znanje tega inštrumenta ni dano vsakemu glasbeniku, nekaterim pa je podarjeno že v zibelki, saj se prenaša iz roda v rod. To velja tudi za Diabatéja: njegov oče Sidiki Diabate je bil slaven mojster kore in Toumani je začel to glasbilo igrati že pri petih letih.

Leta 1987 je izdal svoj prvi album, na katerem je sodeloval tudi njegov oče, do danes pa je podpisal 14 albumov, na katerih je sodeloval z različnimi glasbeniki in skupinami (Ketama, Taj Mahal, Bjork, Eliades Ochoa in drugi). Najbolj mu je ostalo, kot pravi, v srcu sodelovanje s preminulim malijskim glasbenim zvezdnikom Alijem Farko Touréjem, s katerim sta posnela album In the Heart of the Moon, ki je leta 2006 prejel nagrado grammy. Na vprašanje, kateri so bili glavni mejniki njegove kariere, pa odgovarja: »Na tako dolgi glasbeni poti, kot je moja, je pomemben vsak dosežek. Zame pa je najbolj pomemben ta, da je svet lahko spoznal tako neverjeten in čudovit inštrument, kot je kora.«

Toumani Diabaté je Ljubljano že obiskal, in sicer novembra lani, ko so v Cankarjevem domu v okviru projekta AfroCubism skupaj nastopili malijski in kubanski glasbeniki. Tokrat bo nastopil samostojno, s spremljevalno skupino Symetric Orchestra, ki igra tako na tradicionalna malijska glasbila kot tudi na sodobne inštrumente, kot je kitara. »K vam prihajam s tremi resničnimi virtuozi, ki delajo z mano na različnih projektih. Toda v središču pozornosti bo kora. Predstavili bomo glasbo, ki ima več kot 700 let tradicije,« poudarja. In kateri so glavni izzivi glasbenikov v državi, ki je v kritičnem stanju – kakor Mali danes? »Naš glavni cilj je iskanje miru, kar priporoča tudi naša vera. Po drugi strani pa mora ves svet vedeti, da so tisti, ki so s silo zasedli del naše države, teroristi,« je jasen Diabaté.

toumani diabate 15